Digitalne kompetence za mladinske delavce

Konkretni primeri uporabe orodja

Namen in uporaba orodja

Glavni razlog za izvedbo ocene digitalnih kompetenc je razvoj mladinskega dela. Orodje daje priložnost za celovit vpogled v to, kako dobro je digitalna razsežnost vključena v mladinsko delo. Na podlagi rezultatov lahko strokovnjaki na področju mladinskega dela bolje razumejo, katere so prednosti in katera področja je mogoče še izboljšati.

Možnosti analize rezultatov

Možnosti za analizo rezultatov je več. Mladinski delavci jih lahko analizirajo posamično, čemur sledi skupinska razprava (npr. z vsemi mladinskimi delavci, zaposlenimi v mladinskem centru). Ker je mogoče rezultate pretvoriti v odstotke, je preprosto izračunati povprečja zaposlenih za skupinsko analizo (medsebojna razprava). Kadar različne lokalne enote oziroma oddelki organizacije na področju mladinskega dela (mladinska organizacija, občina) izvedejo ocene, kar bi bilo priporočljivo, je mogoče primerjati povprečja posameznih delovnih enot (mladinskih centrov ali lokalnih mladinskih organizacij). Na podlagi razlik je mogoče ugotavljati, zakaj so nekatere delovne enote na nekaterih področjih kompetenc ali pri specifičnih kompetencah uspešnejše (vzajemno učenje, primerjalna analiza). Seveda lahko svoje mnenje glede ocene podajo tudi mladi.

Vloga vodstva in skupno načrtovanje

Poleg tega se lahko enak postopek ponovi, kadar se ocenjujejo tako zaposleni kot tudi vodstvo organizacije. Vodje najprej analizirajo svoje posamične rezultate, čemur sledi skupinska razprava o tem, kako uspešno vodstvo organizacije podpira digitalno preobrazbo v mladinskem delu. Na koncu se morajo zaposleni in vodstvo sestati ter skupaj razpravljati o rezultatih in se dogovoriti glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za pospeševanje digitalnega mladinskega dela. V razpravo o rezultatih ocene je mogoče vključiti tudi deležnike in financerje, odvisno od organizacijske strukture in kultur. Glavno vodilo pri tem je, kako bi lahko skupaj izboljšali pomanjkljivosti in krepili prednosti. Financerjem lahko rezultati služijo tudi za vpogled v to, kako mladinsko delo prispeva k dobri donosnosti naložb.

Redno spremljanje napredka

Z rednim izvajanjem ocene vsako leto ali vsaki dve leti pridobimo odlične podatke, na podlagi katerih lahko analiziramo razvoj digitalnega mladinskega dela in opredelimo tiste kompetence, ki so očitno napredovale, in/ali tiste, ki so v zaostanku. To orodje je zasnovano kot instrument za samoocenjevanje, vendar ga je načeloma mogoče prilagoditi tudi tako, da se lahko uporabi za medsebojno ali zunanje ocenjevanje. Finska mreža občinskih družinskih centrov, ki v nekaterih primerih uporablja orodje za oceno mladinskega dela, izmenično izvaja samoocenjevanje in medsebojno ocenjevanje, in sicer vsako izvede vsako drugo leto. Če organizacija na področju mladinskega dela običajno opravlja letne razgovore, lahko z oceno digitalnih kompetenc in zmogljivosti pridobi odlično kvantitativno gradivo za učinkovitost in kakovost digitalnega mladinskega dela (zlasti če se izvaja kot medsebojno ocenjevanje). Orodje za ocenjevanje omogoča tudi pripravo znaka kakovosti ali certifikata kakovosti, za kar je primernejše medsebojno ocenjevanje. Na splošno samoocenjevanje in medsebojno ocenjevanje v primerjavi s čistimi statističnimi raziskavami o vrednotenju predstavljata povsem nov vidik odgovornosti z veliko informacijami. Pravzaprav gre za kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih analiz. Kvantitativnost se kaže v tem, da rezultat temelji na številčnih vrednostih, medtem ko so merila za vrednotenje podana kot kvalitatitvni opisi praks mladinskega dela.

Ilustracija ženske, ki gleda na zaslon na katerem je del programske kode.

KOMPETENCA 1: Spodbujanje ustvarjalnega samoizražanja

Usposobljenost za spodbujanje mladih prek potrebnih digitalnih orodij in pristopov. Vzpostavljanje pogojev, v katerih lahko mladi ustvarjajo lastno digitalno vsebino. Približevanje privlačnosti tehnologije prek pristopa "naredi sam" in zabave.

1. UPORABA NAPRAV IN DIGITALNIH ORODIJ

Kako napredni so orodja, programi in mobilne aplikacije, ki jih uporabljate mladinski delavci_ke? Ali so pobude in spretnosti mladih priznane? Ali so vključeni v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje digitalnih aktivnosti?

1.1 Zahtevnost nalog

a) Občasno uporabljam računalnike in mobilne telefone, povezane z internetom.

b) Pogosto uporabljam bistvene funkcije digitalnih orodij, zlasti za namene sodelovanja (npr. sestajanje in komuniciranje z mladimi in drugimi mladinskimi delavci).

c) Uporabljam napredne funkcije digitalnih orodij (npr. delo z dokumenti in mapami v skupni rabi, urejanje slik, orodja za upravljanje).

d) Samozavestno uporabljam različna digitalna orodja in platforme za podporo mladinskemu delu in opravljanje storitev na področju mladinskega dela (npr. napredno tehnološko opremo, digitalne fotoaparate ali programsko opremo, orodja umetne inteligence).

e) Kompetenca še ni osvojena.

1.2 Vključenost mladih

a) Imam zelo splošno predstavo o tem, katera digitalna orodja, platforme ali mobilne aplikacije mladi redno uporabljajo.

b) Redno se pogovarjam z mladimi o tem, kako uporabljajo internet in digitalne naprave.

c) Mladim lahko svetujem in jih podpiram pri uporabi naprednih digitalnih orodij (ali naprednih funkcij takih orodij) ali jim omogočam vzajemno učenje.

d) Posvetujem se z mladimi in se skupaj z njimi odločam glede njihovih potreb, ko načrtujem nabavo novih digitalnih orodij in naprav, ki bi jih uporabljali pri aktivnostih na področju mladinskega dela.

e) Kompetenca še ni osvojena

1.3 Neformalno učenje

a) Za nekatere digitalne aktivnosti mladinskega dela z mladimi sem na podlagi lastne intuicije uporabil/-a osnovna digitalna orodja in naprave.

b) Za različne digitalne aktivnosti sem uporabil/-a različna digitalna orodja, vendar je treba namenu izobraževanja nameniti več pozornosti.

c) Načrtoval/-a in izvedel/-la sem več digitalnih aktivnosti mladinskega dela, pri čemer sem uporabljal/-a raznolika digitalna orodja.

d) Napredna digitalna orodja sem uporabljal/-a za izvajanje več digitalnih aktivnosti v okviru učnega procesa, pri čemer sem ocenil/-a, kaj so se mladi naučili.

e) Kompetenca še ni osvojena.

2. PRIPRAVA DIGITALNE VSEBINE

K pripravi digitalnih vsebin lahko spadajo videoposnetki, podkasti, blogi, vlogi, kvizi, spletne revije ali letaki, katerih nameni so lahko različni, na primer protestiranje, zagovarjanje, izražanje mnenja ali pripovedovanje zgodb. Za izražanje se lahko uporabljajo različni sodobni digitalni mediji, digitalna orodja in formati – besedila, slike, videoposnetki, glas ali kombinacija naštetih.

2.1 Zahtevnost nalog

a) Imam zelo splošno predstavo o tem, kaj pomeni ustvarjanje digitalne vsebine.

b) Imam nekaj znanja in spretnosti za ustvarjanje digitalnih vsebin.

c) Samostojno lahko ustvarjam digitalne vsebine in jih prilagodim naravi mladinskega dela.

d) Ustvaril/-a sem različne vrste digitalnih vsebin in vem, kako pomagati drugim pri podobnih nalogah (npr. podkasti, videoposnetki).

e) Kompetenca še ni osvojena

2.2 Vključenost mladih

a) Imam splošno predstavo o tem, kako mladi uporabljajo digitalno vsebino.

b) Z mladimi sem razpravljal/-a o vrstah digitalnih vsebin, ki jih želijo pripraviti.

c) Mlade sem opolnomočil/-a za soustvarjanje digitalnih vsebin skupaj z drugimi mladinskimi delavci oziroma strokovnjaki na področju mladinskega dela.

d) Podpiral/-a sem mlade, ki so samostojno pripravili svoje vsebine.

e) Kompetenca še ni osvojena.

2.3 Neformalno učenje

a) Menim, da bi moralo ustvarjanje digitalne vsebine postati del naše izobraževalne ponudbe, čeprav gre za nov pristop.

b) Z mladimi in/ali drugimi mladinskimi delavci sem razpravljal/-a o pripravi digitalnih vsebin kot priložnosti za učenje novih stvari.

c) Skupaj z mladimi smo zastavili izobraževalne cilje, povezane z njihovo pripravo digitalnih vsebin.

d) Skupaj z mladimi smo ocenili, česa so se naučili pri pripravi digitalnih vsebin.

e) Kompetenca še ni osvojena.

3. Digitalno ustvarjanje in zabava

Izdelava preprostih elektronskih pripomočkov, izdelava robotov ali uporaba 3D-tiskanja za spodbujanje tehnološkega učenja (imenovanega tudi "kultura izdelovalcev" ali "brkljanje"). Pozitivna povezanost skupine in zabava sta ključna socialno-čustvena dejavnika, ki prispevata k učenju.

3.1 Zahtevnost naloge

a) Poskusil/-a sem, vendar so moje znanje in izkušnje na področju vključevanja aktivnosti kulture izdelovalcev v mladinsko delo omejeni.

b) Imam nekaj izkušenj kot udeleženec/-ka in načrtujem razviti izkušnje s kulturo izdelovalcev.

c) Svoje kompetence na področju kulture izdelovalcev sem izboljšal/-a s prebiranjem literature, študijskimi obiski, posvetovanji in/ali seminarji.

d) Vodil/-a sem tehnološke delavnice, kjer sem poudarjal/-a prijetno vzdušje in zabavo.

e) Kompetenca še ni osvojena.

3.2 Vključenost mladih

a) Mlade sem vključil/-a le nekajkrat, moje izkušnje z vključevanjem mladih v digitalno ustvarjanje pa se omejene.

b) Zavedam sem, da mlade zanimajo hobiji, povezani s tehnologijo, in čutim, da jih moram pri tem podpirati.

c) Skupino sem opolnomočil/-a, da skupaj z drugimi mladinskimi delavci oziroma strokovnjaki na področju mladinskega dela vodi aktivnosti kulture izdelovalcev.

d) Podpiral/-a sem skupino samoučenja pri izvedbi aktivnosti, povezanih s kulturo izdelovalcev.

e) Kompetenca še ni osvojena

3.3 Neformalno učenje

a) Imam omejeno razumevanje o tem, kako oblikovati priložnosti za učenje prek digitalnega ustvarjanja

b) Z mladimi in/ali drugimi mladinskimi delavci sem razpravljal/-a o aktivnostih v okviru kulture izdelovalcev kot priložnosti za učenje novih stvari.

c) Zbral/-a sem skupino mladih, ki so se vključili v tehnološke aktivnosti; dogovorili smo se o njihovih učnih rezultatih.

d) Izvajal/-a sem dolgoročne tehnološke aktivnosti z mladimi in opazoval/-a, česa so se pri tem naučili.

e) Kompetenca še ni osvojena.

Ilustracija dveh žensk, ki se pogovarjata.

KOMPETENCA 2: Skupne smernice in vzajemno učenje

Usposobljenost za razumevanje pričakovanj in prednostnih nalog organizacij na področju mladinskega dela ter njihove povezanosti z načeli digitalnega mladinskega dela. Spoznavanje uporabe digitalnih medijev in orodij za pridobivanje znanja o mladih; seznanjenost z digitalnimi metodami dela in potrebo po izmenjavi idej s sodelavci_kami.

4. Razpoložljivost skupnih smernic

Usposobljenost za povezovanje ciljev digitalne politike javnosti in/ali organizacije s pogoji in pričakovanji mladih. Usposobljenost za uporabo participativnega in neformalnega učnega pristopa.

4.1 Zahtevnost naloge

a) Brez usmerjanja moje organizacije se odločam, kako uporabljati digitalna orodja/pristope.

b) Vodil/-a sem digitalne aktivnosti na področju mladinskega dela, ki temeljijo na idejah naših mladih in/ali mojih kolegov sodelavcev pri mladinskem delu (niso del strateškega procesa).

c) Vodil/-a sem digitalne aktivnosti na področju mladinskega dela na podlagi usmeritev moje organizacije.

d) Izvajal/-a sem digitalne aktivnosti na področju mladinskega dela, ki temeljijo na smernicah naše organizacije, idejah mladih ter načelih, ki jih določajo nacionalne in evropske organizacije.

e) Kompetenca še ni osvojena.

4.2 Vključenost mladih

a) Z mladimi sem razpravljal/-a o njihovih pričakovanjih glede digitalnih aktivnosti v mladinskem delu.

b) Mlade sem opolnomočil/-a, da razvijajo digitalne aktivnosti, ki sem jih načrtoval/-a, in sodelujejo pri njih.

c) Občasno se z mladimi posvetujem o tem, katere digitalne aktivnosti bi morala razviti naša organizacija.

d) Mlade enakopravno vključujem v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje digitalnih aktivnosti, ki so sestavni del našega strateškega pristopa k digitalni preobrazbi.

e) Kompetenca še ni osvojena

4.3 Neformalno učenje

a) Zavedam se, kako pomembno je, da se mladi učijo novih spretnosti pri digitalnih aktivnostih.

b) Lahko opredelim nekatere učne priložnosti, ki bi jih bilo mogoče načrtovati v okviru digitalnega mladinskega dela, čeprav se sam/-a nisem aktivno ukvarjal/-a s tem.

c) Z mladimi smo določili učne cilje v zvezi z digitalnim mladinskim delom.

d) Skupaj z mladimi in/ali drugimi mladinskimi delavci stalno ocenjujem kakovost našega digitalnega dela in razmišljam o tem, kaj smo se naučili – to je nameren del naše strategije glede digitalnega mladinskega dela.

e) Kompetenca še ni osvojena.

5. Ustvarjanje zanesljivih znanj prek digitalnih sredstev

Uporaba digitalnih sredstev za oblikovanje digitalnega mladinskega dela, ki temelji na dokazih. Ta kompetenca se nanaša na sposobnost mladinskega delavca_ke, da mlade vključuje v digitalno ugotavljanje dejstev ali jih spodbuja k uporabi digitalnih sredstev kot neformalnega učnega procesa.

5.1 Zahtevnost naloge

a) Če je treba, lahko poiščem informacije o mladih na internetu.

b) Vem, kako lahko preprosto najdem informacije o mladih na spletu, kar sem uporabil/-a tudi pri načrtovanju digitalnega mladinskega dela.

c) Sam/-a lahko oblikujem in izvedem lastne raziskave z uporabo različnih digitalnih sredstev za razumevanje različnih razsežnosti življenj mladih.

d) Oblikoval/-a in izvajal/-a sem različne raziskave, rezultate pa sem uporabil/-a za digitalne aktivnosti na področju mladinskega dela.

e) Kompetenca še ni osvojena.

5.2 Vključenost mladih

a) Imam splošno predstavo o tem, kakšno podporo mladi potrebujejo pri iskanju informacij na spletu.

b) Imam predstavo o tem, kako podpirati mlade pri iskanju zanesljivih in objektivnih informacij na spletu.

c) Mladim sem pomagal/-a razumeti razliko med dejstvi, napačnimi informacijami in namerno napačnimi informacijami ter na splošno kritično analizirati informacije.

d) Mlade sem podpiral/-a pri izboljšanju njihovega načina iskanja verodostojnih virov ali samostojnega spletnega raziskovanja.

e) Kompetenca še ni osvojena.

5.3 Neformalno učenje

a) Mladim lahko pomagam pri iskanju spletnih virov, ki ustrezajo njihovim osebnim interesom in pričakovanjem (neformalno učenje je usmerjeno v učenca).

b) Vem, kako spodbujati mlade, naj skupaj, kot skupina, zbirajo spletne informacije in o njih razmislijo (neformalno učenje je pridobivanje socialnih veščin).

c) Mlade sem opolnomočil/-a za ukrepanje pri vprašanjih, ki se jim zdijo pomembna, in sicer tako, da sem jih usmerjal/-a k iskanju spletnih komunikacijskih platform vzrokov ali gibanj, s katerimi se lahko poistovetijo (neformalno učenje lahko vodi k ukrepanju).

d) Z objavo strokovnih člankov o vplivu digitalnega učenja in sodelovanju pri takih raziskavah sem poskrbel/-a za večjo preglednost digitalnega učenja mladih (neformalno učenje je lahko pregledno in priznano).

e) Kompetenca še ni osvojena.

6. Uporaba digitalnih orodij za izmenjavo idej in izkušenj s kolegi

(v okviru izkustvene skupnosti, drugih mladinskih delavcev ali sodelavcev).

Usposobljenost za uporabo digitalnih medijev za iskanje navdiha med kolegi, uporabo priložnosti za obveščanje o lastnih dobrih praksah ter ponotranjenje stalnega sodelovanja s kolegi iz različnih okolij in držav.

6.1 Zahtevnost naloge

a) Znam uporabljati digitalna orodja pri interakciji s kolegi, na primer za organizacijo spletnega sestanka in sodelovanje na njem.

b) Redno se udeležujem lokalnih, nacionalnih in/ali mednarodnih spletnih sestankov in webinarjev.

c) Svoje prakse sem predstavil/-a na digitalnih platformah, ali pa sem izvedel/-la ideje drugih, ki sem jih našel/-la na podobnih platformah.

d) Svoje prakse sem predstavil/-a kot član/-ica mreže, ki se redno sestaja in je namenjena razvoju digitalnega mladinskega dela.

e) Kompetenca še ni osvojena.

6.2 Vključenost mladih

a) Zdi se mi smiselno, da mlade obvestim o svojih sestankih s kolegi.

b) V moji navadi je, da z mladimi razpravljam o svojih strokovnih spletnih sestankih.

c) Mlade sem povprašal/-a za nasvet in komentar glede svojih predstavitev na digitalnih platformah.

d) Mladim zagotavljam ustrezno okolje, v katerem lahko dejavno sodelujejo pri naših digitalnih srečanjih in projektih za razvoj mladinskega dela.

e) Kompetenca še ni osvojena.

6.3 Neformalno učenje

a) Razumem, da bi se morali mladinski delavci in mladi učiti skupaj.

b) Z mladimi pogosto razpravljam o vprašanjih, ki smo jih s kolegi obravnavali na spletnem sestanku ali webinarju.

c) Dobre prakse, ki sem jih predstavil/-a drugim mladinskim delavcem, so rezultat vzajemnega učenja z mladimi.

d) Digitalna orodja uporabljam za večji pregled nad tem, česa sem oziroma smo se naučili skupaj z mladimi; moja organizacija je temu namenila posebne prostore.

e) Kompetenca še ni osvojena.

Ilustracija moškega, ki ima ob sebi ilustracijo listine.

KOMPETENCA 3: Digitalne pravice

Usposobljenost za podporo in zaščito digitalnih pravic mladih. Mladi so dejavni uporabniki svojih digitalnih pravic, hkrati pa so izpostavljeni tudi njihovim kršitvam. Naloga digitalnega mladinskega dela je spodbujanje spoštovanja digitalnih pravic mladih ter ozaveščanje o njihovem zanemarjanju.

Digitalne pravice kot priložnost v mladinskem delu.

Usposobljenost za zavedanje o digitalnih pravicah in priložnostih ter za opolnomočenje mladih, da v ta namen uporabljajo nova digitalna orodja in medije.

7.1 Zahtevnost naloge

a) Imam splošno predstavo o tem, kaj so digitalne pravice, čeprav se v moji organizaciji nismo veliko ukvarjali s tem.

b) Vem, kako je treba mlade usmerjati k raziskovanju njihovih digitalnih pravic in najti navdihujoče vire na to temo.

c) Vem, kako organizirati izobraževalne in participativne aktivnosti, povezane z digitalnimi pravicami mladih; kar nekaj takih aktivnosti smo organizirali v okviru moje organizacije.

d) Odlično poznam digitalne pravice, vem, kako jih je mogoče zaščititi, in lahko tudi drugim pomagam, da jih razumejo.

e) Kompetenca še ni osvojena.

7.2 Vključenost mladih

a) Imam splošno predstavo o tem, kako naj bi mladinsko delo ozaveščalo mlade o njihovih digitalnih pravicah.

b) Mlade sem spodbujal/-a, naj na internetu samostojno poiščejo informacije, povezane z njihovimi digitalnimi pravicami in morebitnimi kršitvami.

c) Med mladimi sem omogočil/-a razprave o njihovih digitalnih pravicah, digitalnih priložnostih in morebitnih izzivih.

d) Skupino mladih sem usmerjal/-a pri oblikovanju lastne pobude na temo digitalnih pravic – prek projekta, spletne študije ali vodenjem programa izmenjave.

e) Kompetenca še ni osvojena.

7.3 Neformalno učenje

a) Imam malo znanja/spretnosti o tem, kako vključiti digitalne pravice v neformalni učni proces.

b) Znam opredeliti nekatere učne priložnosti za vključevanje pristopov, povezanih z digitalnimi pravicami, v mladinsko delo.

c) Z mladimi smo določili učne cilje v zvezi s podporo njihovim digitalnim pravicam.

d) Mlade sem podpiral/-a, da so po izvedenih aktivnostih na temo digitalnih pravic ocenili svoja spoznanja in opredelili nove načine, kako jih je še mogoče obravnavati.

e) Kompetenca še ni osvojena.

8. Ozaveščanje o digitalnih pravicah mladih in njihovih nevarnosti

Usposobljenost mladinskih delavcev_k za ozaveščanje mladih o njihovih digitalnih pravicah, prepoznavanje nevarnih situacij ter spodbujanje mladih h kritičnemu razmišljanju in ukrepanju.

8.1 Ozaveščanje o digitalnih pravicah mladih in njihovih nevarnostih

a) Imam splošno predstavo tem, kako so lahko digitalne pravice mladih ogrožene.

b) Menim, da je naloga digitalnega mladinskega dela ozaveščati mlade o njihovih digitalnih pravicah in jim pomagati, kadar so te ogrožene.

c) Mlade sem podučil/-a o tveganjih, povezanih z digitalnimi pravicami, kot so sledenje, neetično oglaševanje, manipulacija, škodljive vsebine, spletno ustrahovanje.

d) Uspešno sem spodbujal/-a in usmerjala mlade k ukrepanju v primeru morebitnih kršitev njihovih digitalnih pravic (npr. uporaba mehanizma poročanja na spletni platformi in obramba svojih digitalnih pravic).

e) Kompetenca še ni osvojena.

8.2 Vključenost mladih

a) Imam splošno predstavo o tem, kako mladi dojemajo svoje digitalne pravice in morebitna tveganja.

b) Mlade znam ozaveščati o situacijah, ko v digitaliziranem svetu niso enakopravno obravnavani.

c) Mlade sem spodbudil/-a k ugotavljanju morebitnih kršitev njihovih digitalnih pravic in jih pozval/-a k razmisleku o morebitnem ukrepanju.

d) Skupine mladih sem opolnomočil/-a, da izpeljejo lastne projekte ali aktivnosti na temo morebitnih kršitev njihovih digitalnih pravic.

e) Kompetenca še ni osvojena.

8.3 Neformalno učenje

a) Menim, da lahko morebitna tveganja digitalnih pravic mladih razumemo kot priložnosti za neformalno učenje.

b) Mladim znam razložiti, da je pomembno razumeti, zakaj in kako so bile njihove digitalne pravice kršene.

c) Mlade sem opolnomočil/-a, naj razmislijo o pristopu »učenja skozi prakso«, da odkrijejo, kako bi lahko na primer ukrepali v zvezi z napačnimi informacijami ali spletnim ustrahovanjem.

d) Mlade sem podpiral/-a pri izvedbi načrtovane aktivnosti na temo kršitve digitalnih pravic in razmisleku o tem, česa so se naučili.

e) Kompetenca še ni osvojena.

9. Podpiranje digitalne varnosti

Usposobljenost za vključevanje mladih v varovanje njihove zasebnosti in zmožnost oblikovanja takih aktivnosti v obliki neformalnega učnega procesa, s poudarkom na varnosti na internetu in vplivu digitalnih tehnologij.

9.1 Zahtevnost naloge

a) Poznam osnovne ukrepe za varnost na spletu, kot sta na primer oblikovanje varnega gesla ali namestitev protivirusnega programa.

b) Pripravljen/-a sem mladim razložiti ključne elemente, povezane z uporabo osebnih podatkih na družbenih medijih in digitalnih platformah, ter s tem povezana tveganja (npr. družbene medije in digitalne platforme je mogoče omejiti, blokirati, šifrirati in vdreti vanje, ker predstavlja tveganje za svobodo govora in nadzor nad osebnimi podatki).

c) Ustvaril/-a sem varno okolje za digitalno uporabo in mladim predlagal/-a, naj se zaščitijo pred morebitnimi kibernetskimi grožnjami (npr. phishing – napad, s katerim poskuša napadalec ukrasti denar ali identiteto posameznika, tako da ga prisili v razkritje osebnih podatkov; zlonamerna programska oprema – programska oprema, ki je nameščena na računalnik brez uporabnikovega soglasja in s katero se izvajajo zlonamerna dejanja, kot sta kraja gesel ali denarja).

d) Poznam ključne elemente glavnih evropskih uredb na področju digitalizacije in vem, kako jih etično uporabiti pri mladinskem delu (npr. evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih (2022), digitalna strategija (2020), strategija za boljši internet za otroke (2022), GDPR (splošna uredba o varstvu podatkov, 2018) in akt o digitalnih storitvah 2022 (splošni komentar ZN št. 25 (2021) o otrokovih pravicah v digitalnem okolju).

e) Kompetenca še ni osvojena.

9.2 Vključenost mladih

a) Nimam zadostnega znanja o tem, kako se z mladimi pogovarjati o digitalni varnosti, na primer varnosti gesel, zasebnosti, nadzoru nad osebnimi podatki ali sledenju.

b) Z mladimi smo si izmenjali mnenja glede njihove spletne varnosti in zaščite.

c) Mlade sem opolnomočil/-a za nadaljnji razmislek o vprašanjih varnosti in zaščite, in sicer z iskanjem informacij in predlaganimi aktivnostmi ali projekti za njihovo obravnavo.

d) Mlade sem podpiral/-a, da so samostojno izvedli aktivnosti na temo varnosti in zaščite na spletu.

e) Kompetenca še ni osvojena.

9.3 Neformalno učenje

a) Imam omejeno razumevanje o tem, kako podpirati kompetence mladih, povezane z vprašanji digitalne varnosti.

b) Vem, kako podpreti mlade pri učenju o njihovih osnovnih varnostnih ukrepih.

c) Mladim sem pomagal/-a pri analizi njihovih varnostnih tveganj in jim predlagal/-a ustrezne varnostne ukrepe.

d) Na podlagi vnaprej določenih učnih ciljev sem vodil/-a aktivnosti o skrbi mladih za lastno varnost ter na koncu vodil/-a pregled učnih rezultatov.

e) Kompetenca še ni osvojena.

Ilustracija moškega, ki dela na tablici ob njem je pa prikazan koncept shranjevanja podatkov v oblak.

KOMPETENCA 4: Kritična digitalna pismenost

Usposobljenost za razumevanje in uporabo načel kritične digitalne pismenosti. Digitalna pismenost zajema tehnična orodja za iskanje, vrednotenje in jasno podajanje informacij. »Kritična« komponenta pomeni širše razumevanje vpliva digitalne preobrazbe na življenja mladih.

10. Iskanje, vrednotenje in podajanje informacij

Usposobljenost za opremljanje mladih z orodji za iskanje ter kritično vrednotenje spletnih informacij in vsebine, hkrati pa tudi spodbujanje mladih k etični spletni komunikaciji z vrstniki, na podlagi pristopov neformalnega učenja.

10.1 Zahtevnost naloge

a) Razumem, da morajo mladi znati poiskati, ustvariti, kritično oceniti in jasno podati digitalne informacije, vendar še nimam dostopa do programov, aktivnosti ali vseh kompetenc, ki jih za to potrebujem.

b) Mladim sem svetoval/-a glede osnovnih funkcionalnih spretnosti, kot je kritično krmarjenje po različnih spletnih straneh in platformah.

c) Mlade sem spodbujal/-a k preverjanju dejstev v novicah/informacijah, ki so jih prebrali, in k ugotavljanju vzrokov za nedoslednosti.

d) Mladim sem pomagal/-a kritično analizirati trenutne komunikacijske izzive, povezane z informacijsko krizo in uporabo sintetičnih medijev (npr. napačne informacije in namerno napačne informacije, lažne novice, globoki ponaredki).

e) Kompetenca še ni osvojena.

10.2 Vključenost mladih

a) Z mladimi želim več razpravljati o njihovih digitalnih kompetencah za pripravo in izmenjavo informacij.

b) Mlade sem pozval/-a, naj kritično ocenijo prakse našega mladinskega dela.

c) Skupini mladih sem pomagal/-a, da so na podlagi etičnih načel sami vodili spletno komunikacijo v zvezi z dogodkom, ki smo ga pred kratkim organizirali.

d) Skupine mladih sem spodbujal/-a h kritičnemu razmisleku o tem, kaj se zgodi z njihovimi osebnimi podatki pri zbiranju podatkov s strani (večjih) organizacij in katere bi bile etične alternative.

e) Kompetenca še ni osvojena.

10.3 Neformalno učenje

a) Menim, da se mladi prek digitalnih komunikacijskih aktivnosti naučijo pomembnih spretnosti in da bi moralo mladinsko delo ta proces podpirati.

b) Mladim sem pripravljen/-a naložiti komunikacije naloge iz resničnega življenja, da poiščejo inovativne rešitve za uporabo in kombiniranje digitalnih sredstev.

c) Da bi spodbudil/-a kritično razmišljanje mladih, sem pripravil/-a izobraževalne dejavnosti za ugotavljanje morebitnih razlogov za določene dezinformacije (npr. o podnebnih spremembah).

d) Mlade sem podpiral/-a pri oblikovanju nasprotnih zgodb v primeru lažnih novic ali namerno napačnih informacij.

e) Kompetenca še ni osvojena.

11. Kritično razmišljanje o vplivu digitalne preobrazbe

Usposobljenost za ozaveščanje mladih in mladinskih delavcev ter njihovo opolnomočenje za uporabo kritične digitalne pismenosti kot orodja za upravljanje učinkov digitalne preobrazbe.

11.1 Zahtevnost naloge

a) Razumem, da mladi različno sodelujejo v digitalnem svetu, nekateri ga inovativno uporabljajo, drugi pa se soočajo s težavami.

b) Imam omejeno razumevanje o vseh uporabah različnih tehnologij, ki so na voljo, ali priložnostih in izzivih, ki se lahko pojavijo pri njihovi uporabi, vendar vem, kam lahko napotim digitalne uporabnike, ki jim sam/-a ne morem pomagati.

c) Dobro razumem, kako zagotoviti podporo različnim skupinam mladih – aktivistom, inovatorjem, tistim, ki se zavedajo morebitne škode, ali tistim, ki digitalna orodja uporabljajo le za zabavo.

d) Skupine mladih sem opolnomočil/-a, da so uporabili svoje kritično razmišljanje in domišljijo za razpravo o etičnih posledicah in iskanje rešitev za vprašanja, kot so profiliranje, algoritemsko filtriranje ali pristranskost algoritmov.

e) Kompetenca še ni osvojena.

11.2 Vključenost mladih

a) Občasno vprašam mlade o njihovi uporabi digitalnih sredstev in spletnih platform.

b) Vem, kako spodbuditi mlade, da bi sami poiskali več informacij o digitalnih interesih in pomislekih.

c) Razložil/-a sem, kako evropski programi za mlade (npr. Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota) podpirajo mlade, da postanejo dejavni digitalni agenti.

d) Skupino mladih sem opolnomočil/-a, da so izbrali zanje pomembno digitalno vprašanje in ukrepali v zvezi z njim tako, da so pisali vloge, ustvarjali digitalno vsebino, ali pa so se pridružili spletnemu aktivizmu ali aktivizmu zunaj spleta.

e) Kompetenca še ni osvojena.

11.3 Neformalno učenje

a) Razumem, da se mladi učijo na spletu, vendar ne uporabljam posebnih izobraževalnih pristopov, s katerimi bi to podprl/-a.

b) Mlade dejavno spodbujam h kritičnemu razmisleku o njihovih izkušnjah na spletu – kaj so se po njihovem mnenju na koncu naučili iz različnih izkušenj.

c) Organiziral/-a sem izobraževalne aktivnosti, kjer so mladi analizirali, v kolikšni meri bi lahko kritični razmislek pomagal pri obvladovanju digitalnih strahov.

d) Mlade sem podpiral/-a pri razmišljanju o širših vprašanjih, kot so digitalni razkorak, digitalni nadzor ali digitalna manipulacija, in jim pomagal/-a povzeti učne rezultate.

e) Kompetenca še ni osvojena.

Ilustracija ženske, ki drži v roki povečano računalniško ikono uporabnika.

KOMPETENCA 5: Rast identitete

Usposobljenost za podpiranje rasti identitete v novi digitalni dobi. Mladi raziskujejo, preizkušajo in zrcalijo svojo identiteto glede na to, kaj si o njih mislijo vrstniki. Digitalna orodja in mediji omogočajo izražanje in raziskovanje identitete.

12. Digitalne mladinske kulture.

Razumevanje, kako mladi uporabljajo digitalna sredstva pri oblikovanju svoje identitete in ustvarjanju digitalnih skupnosti. Mladinski delavci morajo biti usposobljeni za vključevanje mladih v učenje novih oblik pismenosti, potrebnih za novo digitalno družbo.

12.1 Zahtevnost naloge

a) Imam splošno predstavo o tem, kako mladi uporabljajo digitalne platforme in orodja za svoje izražanje.

b) Z mladimi lahko razpravljam o njihovih pozitivnih in negativnih izkušnjah na digitalnih platformah za interakcijo z vrstniki.

c) Znam ustvariti/vzpostaviti okolje, v katerem lahko mladi ustvarjajo, in si izmenjujejo svoje digitalne identitete ter o njih razmišljajo.

d) Razvil/-a sem dejavnosti za spletno platformo, kjer se srečujem z mladimi. Vključene so raznolike storitve mladinskega dela.

e) Kompetenca še ni osvojena.

12.2 Vključenost mladih

a) Mlade sem obvestil/-a o aktivnostih, ki jih izvajamo na digitalni platformi, kjer se srečujemo.

b) Organiziral/-a sem srečanje ali izvedel/-la anketo, da bi od mladih dobil/-a informacijo o tem, katere aktivnosti/storitve bi radi imeli na naši digitalni platformi.

c) Mlade sem vključil/-a v načrtovanje in organiziranje aktivnosti, kot so tematske razprave in vlogi na naši digitalni platformi.

d) Mladim sem dodelil/-a posebne vloge v pobudah, ki smo jih skupaj organizirali na naši digitalni platformi.

e) Kompetenca še ni osvojena.

12.3 Neformalno učenje

a) Vem, da se mladi učijo v digitalnih skupinah z vrstniki, kjer si pošiljajo sporočila, "všečkajo", ustvarjajo vloge ali podkaste, ali se predstavljajo na digitalnih platformah.

b) Mlade spodbujam, da pridobivajo socialne veščine z udeležbo v digitalnih skupnostih, kot so debatne skupine, strani za določeni življenjski slog, vlogi ali igranje iger.

c) Mladim z manj priložnostmi sem namenoma omogočil/-a, da se udeležijo naših digitalnih učnih aktivnosti, kot so tematski dogodki, reševanje problemov, ustvarjanje lastne vsebine ali vlogov.

d) Mlade sem podpiral/-a, da so na podlagi vnaprej določenih učnih ciljev ustvarjali svoje skupnosti, pri tem pa sem razmišljal/-a o rezultatih.

e) Kompetenca še ni osvojena.

13. Igranje iger, razširjena resničnost in mladinska identiteta

Usposobljenost za delo z novimi okolji, v katerih mladi preživljajo svoj čas in ki oblikujejo njihovo identiteto – igranje iger na spletu, razširjena resničnost (XR) (na podlagi uporabe tehnologij, kot so nadgrajena resničnost (AR), virtualna resničnost (VR), mešana resničnost itd.). Podpiranje mladih, da se zavedajo priložnosti takih okolij in tudi tveganj njihove pretirane uporabe. Zagotavljanje, da je na voljo dovolj kakovostnih izobraževalnih priložnosti, ki temeljijo na etičnih načelih mladinskega dela.

13.1 Zahtevnost naloge

a) Seznanjen/-a sem s tem, kako mladi uporabljajo igranje iger in razširjeno resničnost, vendar svojega znanja še nisem uporabil/-a pri mladinskem delu.

b) Zavedam se, da lahko mladinski delavci uporabljajo igranje iger in razširjeno resničnost za izobraževalne in družbene aktivnosti, pri čemer so glavno vodilo splošna načela mladinskega dela.

c) V praksi spodbujam nediskriminacijo in dostop prikrajšanih mladih do takih okolij. Aktivnosti so na voljo vsem, ne glede na spol ali raven znanja.

d) Razumem prednosti in tveganja igranja iger in razširjene resničnosti. Vem, kako jih obvladovati in kako usmerjati mlade na etične platforme. Po potrebi lahko mlade napotim na specializirano podporo v primeru pretirane/neprimerne uporabe.

e) Kompetenca še ni osvojena.

13.2 Vključenost mladih

a) Do omejene mere poznam, kateri so potrebni viri za zagotavljanje dostopnosti takih okolij in tehnologij.

b) Pomagal/-a sem vzpostaviti okolja, kjer se lahko mladi poslužujejo igranja iger in razširjene resničnosti pod nadzorom mladinskih delavcev.

c) Izvedel/-la sem procese, ki jih je vzpostavila naša organizacija za vključevanje mladih v igranje iger in aktivnosti razširjene resničnosti.

d) Sodeloval/-a sem z mladimi, ustreznimi partnerji in deležniki, s katerimi smo skupaj izvajali določene aktivnosti, tako da smo zagotavljali dostop do podpore pri izobraževanju in potrebne opreme.

e) Kompetenca še ni osvojena.

13.3 Neformalno učenje

a) Razumem uporabo igranja iger in razširjene resničnosti tako kot katero koli drugo aktivnost na področju mladinskega dela.

b) Razumem, da lahko taka okolja dopolnjujejo metode mladinskega dela in tako mladim omogočajo dodatno izboljšanje njihovih digitalnih spretnosti, skupinskega dela, odnosne kompetence itd.

c) Mlade sem usmerjal/-a k razmisleku o razvoju igranja iger in razširjene resničnosti ter o etičnih posledicah za mlade in druge uporabnike.

d) Z mladimi sem na podlagi vnaprej določenih izobraževalnih ciljev organiziral/-a aktivnosti v takih okoljih in jih ocenil/-a.

e) Kompetenca še ni osvojena.

14. Rast identitete mladinskega delavca

Digitalno mladinsko delo poteka v izkustveni skupnosti, ki jo sestavljajo mladi in mladinski delavec. Pri taki družbeni aktivnosti se tako eni kot drugi skupaj učijo in gradijo svojo identiteto. Za mladinskega delavca je to priložnost, da se nauči ustvarjalnosti, presoje in kritične digitalne pismenosti na osnovi človekovih pravic.

14.1 Zahtevnost naloge

a) Nekoliko se zavedam svojih digitalnih kompetenc in navad, vendar nisem prepričan/-a, ali so zadostne za izvajanje kakovostnega digitalnega mladinskega dela.

b) Zaupam v svoje kompetence za upravljanje digitalne družbe in izvajam nekatere digitalne pristope na področju mladinskega dela.

c) Razumem digitalno mladinsko delo v širšem kontekstu družbenih učinkov in gospodarskih interesov digitalne preobrazbe. Trdna etična načela lahko uporabim tako pri digitalnem kot pri tradicionalnem mladinskem delu.

d) Razvil/-a sem sposobnost spodbujanja inovativnega duha v aktivnostih na področju mladinskega dela. Namerno nadgrajujem svoje kompetence na tem področju ter poznam trende in politike.

e) Kompetenca še ni osvojena.

14.2 Vključenost mladih

a) Zaradi medsebojnega zaupanja z mladimi lahko z njimi odprto razpravljam tako o svojih izkušnjah na spletu kot tudi o njihovih.

b) Sem oseba, ki ji lahko mladi brez skrbi zastavljajo različna digitalna vprašanja. Moja identiteta kaže zaupanje vrednega mladinskega delavca v okolju digitalnega učenja, ki je mladim blizu.

c) Ker delujem kot zagovornik/-ica mladih, lahko izpostavljam vprašanja, ki zadevajo mlade v povezavi z digitalno družbo.

d) Izvajam proces, ki ga je zasnovala moja organizacija, prek katerega skupaj z mladimi ocenjujemo prednostne naloge oziroma potrebe posameznikov in organizacije, povezane z digitalno preobrazbo (npr. razvoj novih kompetenc za mladinske delavce in mlade, nabava novih tehnologij, razvoj novih digitalnih storitev).

e) Kompetenca še ni osvojena.

14.3 Neformalno učenje

a) Imam omejeno razumevanje o priložnostih pri uporabi digitalnih orodij in medijev za razvoj novih pristopov v mladinskem delu.

b) Mlade in druge mladinske delavce lahko opolnomočim za eksperimentiranje z digitalnimi sredstvi.

c) Naučil/-a sem se vključevati na praksi temelječe učenje (neformalno učenje) in participativne pristope mladih v svoje izvajanje digitalnega mladinskega dela.

d) Mlade in druge mladinske delavce sem podpiral/-a pri zastavljanju ciljev za smiselno digitalno mladinsko delo, jih ocenjeval/-a in skupaj razpravljal/-a o rezultatih.

e) Kompetenca še ni osvojena.

Če želite, lahko vpišite vaše podatke, da boste o rezultatih obveščeni tudi po elektronski pošti.

Vpišite vaše imeVpišite vaš elektronski naslov