Konkretni primeri uporabe orodja
Glavni razlog za izvedbo ocene digitalnih kompetenc je razvoj mladinskega dela. Orodje daje priložnost za celovit vpogled v to, kako dobro je digitalna razsežnost vključena v mladinsko delo. Na podlagi rezultatov lahko strokovnjaki na področju mladinskega dela bolje razumejo, katere so prednosti in katera področja je mogoče še izboljšati.
Možnosti za analizo rezultatov je več. Mladinski delavci jih lahko analizirajo posamično, čemur sledi skupinska razprava (npr. z vsemi mladinskimi delavci, zaposlenimi v mladinskem centru). Ker je mogoče rezultate pretvoriti v odstotke, je preprosto izračunati povprečja zaposlenih za skupinsko analizo (medsebojna razprava). Kadar različne lokalne enote oziroma oddelki organizacije na področju mladinskega dela (mladinska organizacija, občina) izvedejo ocene, kar bi bilo priporočljivo, je mogoče primerjati povprečja posameznih delovnih enot (mladinskih centrov ali lokalnih mladinskih organizacij). Na podlagi razlik je mogoče ugotavljati, zakaj so nekatere delovne enote na nekaterih področjih kompetenc ali pri specifičnih kompetencah uspešnejše (vzajemno učenje, primerjalna analiza). Seveda lahko svoje mnenje glede ocene podajo tudi mladi.
Poleg tega se lahko enak postopek ponovi, kadar se ocenjujejo tako zaposleni kot tudi vodstvo organizacije. Vodje najprej analizirajo svoje posamične rezultate, čemur sledi skupinska razprava o tem, kako uspešno vodstvo organizacije podpira digitalno preobrazbo v mladinskem delu. Na koncu se morajo zaposleni in vodstvo sestati ter skupaj razpravljati o rezultatih in se dogovoriti glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za pospeševanje digitalnega mladinskega dela. V razpravo o rezultatih ocene je mogoče vključiti tudi deležnike in financerje, odvisno od organizacijske strukture in kultur. Glavno vodilo pri tem je, kako bi lahko skupaj izboljšali pomanjkljivosti in krepili prednosti. Financerjem lahko rezultati služijo tudi za vpogled v to, kako mladinsko delo prispeva k dobri donosnosti naložb.
Z rednim izvajanjem ocene vsako leto ali vsaki dve leti pridobimo odlične podatke, na podlagi katerih lahko analiziramo razvoj digitalnega mladinskega dela in opredelimo tiste kompetence, ki so očitno napredovale, in/ali tiste, ki so v zaostanku. To orodje je zasnovano kot instrument za samoocenjevanje, vendar ga je načeloma mogoče prilagoditi tudi tako, da se lahko uporabi za medsebojno ali zunanje ocenjevanje. Finska mreža občinskih družinskih centrov, ki v nekaterih primerih uporablja orodje za oceno mladinskega dela, izmenično izvaja samoocenjevanje in medsebojno ocenjevanje, in sicer vsako izvede vsako drugo leto. Če organizacija na področju mladinskega dela običajno opravlja letne razgovore, lahko z oceno digitalnih kompetenc in zmogljivosti pridobi odlično kvantitativno gradivo za učinkovitost in kakovost digitalnega mladinskega dela (zlasti če se izvaja kot medsebojno ocenjevanje). Orodje za ocenjevanje omogoča tudi pripravo znaka kakovosti ali certifikata kakovosti, za kar je primernejše medsebojno ocenjevanje. Na splošno samoocenjevanje in medsebojno ocenjevanje v primerjavi s čistimi statističnimi raziskavami o vrednotenju predstavljata povsem nov vidik odgovornosti z veliko informacijami. Pravzaprav gre za kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih analiz. Kvantitativnost se kaže v tem, da rezultat temelji na številčnih vrednostih, medtem ko so merila za vrednotenje podana kot kvalitatitvni opisi praks mladinskega dela.